dovoljenje

From Wiktionary, the free dictionary
Jump to navigation Jump to search

Slovene[edit]

Pronunciation[edit]

  • IPA(key): /dɔʋɔljɛ̀ːnjɛ/

Noun[edit]

dovoljénje n

  1. verbal noun of dovoliti
  2. permission
  3. permit, license

Inflection[edit]

The diacritics used in this section of the entry are non-tonal. If you are a native tonal speaker, please help by adding the tonal marks.
Neuter, soft
nom. sing. dovoljênje
gen. sing. dovoljênja
singular dual plural
nominative
(imenovȃlnik)
dovoljênje dovoljênji dovoljênja
genitive
(rodȋlnik)
dovoljênja dovoljênj dovoljênj
dative
(dajȃlnik)
dovoljênju dovoljênjema dovoljênjem
accusative
(tožȋlnik)
dovoljênje dovoljênji dovoljênja
locative
(mẹ̑stnik)
dovoljênju dovoljênjih dovoljênjih
instrumental
(orọ̑dnik)
dovoljênjem dovoljênjema dovoljênji

Further reading[edit]